2023 Avtor: Sophia Otis | [email protected]. Nazadnje spremenjeno: 2023-05-21 01:53
Interdisciplinarna skupina raziskovalcev iz Španije in Hrvaške je vodila raziskavo o nenavadnem življenjskem slogu številnih vrst pajkov, ki živijo, se hranijo, razmnožujejo in 'hodijo' v obrnjenem visečem položaju. Glede na njihove rezultate tako 'nekonvencionalno' podjetje poganja obliko v pajkih, ki daje visoko energijsko učinkovitost, kot pri nihajočih nihalih.
Velika večina kopenskih živali se je razvila za uporabo tal kot glavne podpore za svoje gibanje. V skladu s tem so razvile noge, ki so lahko nosile težo celotnega telesa, kar jim je omogočilo gibanje z glavo nad nogami. Vendar pa se je številnim vrstam pajkov zdelo bolj priročno, da svoj svet dobesedno obrnejo na glavo. Večino svojega življenja preživijo viseči, obešeni na nogah, in 'hodijo' z nihanjem pod vplivom gravitacije.
Navdušena nad tem evolucijskim fenomenom je skupina biologov iz Estación Experimental de Zonas Áridas (CSIC, Almería) v Španiji, ki se ji je pridružil astrofizik z Univerze v Splitu na Hrvaškem, izvedla preiskavo o bioloških prednostih in opozorilih tako svojevrstnega življenjskega sloga s preučevanjem več kot sto vrst pajkov. Eno od njihovih osrednjih vprašanj je bil evolucijski pomen 'premostitve' - tehnike, ki jo mnogi pajki uporabljajo za premikanje med oddaljenimi rastlinami z gradnjo lastnih svilenih mostov, ki jih prečkajo tako, da 'hodijo', obešeni z glavo navzdol.
Prejšnje raziskave drugih avtorjev so pokazale, da je za opice ta obešeni način gibanja lahko energetsko učinkovitejši način prevoza kot 'navadna' hoja po tleh. V ta namen so avtorji v laboratorij vzeli več vrst pajkov in primerjali, kako se ravnajo z dvema različnima vrstama gibanja – hojo po tleh in premoščanjem od veje do veje.
"Odkrili smo, da so pajki, ki živijo obrnjeno na glavo, razvili nesorazmerno daljše noge v primerjavi z 'normalnimi' pajki, kar jim omogoča hitrejše gibanje med premoščanjem kot med 'normalno hojo' po tleh. Še posebej 'nerodni' sprehajalci so večji pajki, ker njihove dolge noge – sicer tako priročne za premostitev – ne omogočajo lahkega dviga njihove relativno velike telesne mase,« pravi dr. Jordi Moya-Laraño iz Španije, glavni raziskovalec tega projekta.
Za dr. Dejana Vinkovija, astrofizika iz Hrvaške, je ta raziskava več kot biološka študija. "Kot fizika me je zanimala predvsem energija obrnjenega gibanja," pravi. »S to raziskavo smo dokončno dokazali, da energetska učinkovitost takšnega gibanja izvira iz istega fizikalnega principa, po katerem je poganjala dedkova ura – gibanja nihala pod vplivom gravitacije."
Dr. Eulalia Moreno, soavtorica študije, dodaja: »To sodelovanje smo začeli z dr. Moya-Laraño, ker sem preučevala obliko in funkcijo nog pri šenicah, pticah, ki podobno kot pajki med iskanjem hrane visijo z glavo navzdol. Zdaj veliko bolje razumemo, kako naj se živalska oblika razvije, ko so živali večino svojega življenja visele z glavo navzdol."
Ti rezultati imajo posledice za evolucijo in ekologijo pajkov. Na primer, majhni pajki, ki visijo iz svojih mrež, bi morali imeti možnost zapustiti svoje mreže v iskanju plena tako, da hodijo po tleh, kot jih najdemo pri nekaterih majhnih pajkih, česar veliki pajki ne bodo mogli učinkovito narediti.
Referenca na revijo: Moya-Laraño J, Vinkovi D, De Mas E, Corcobado G, Moreno E (2008) Morphological Evolution of Spiders Predicted by Pendulum Mechanics. PLoS One 3(3): e1841. doi:10.1371/journal.pone.0001841
